Nuhalna svetlina
S pojmom nuhalna svetlina opredeljujemo tekočino, ki je nabrana v zatilju ploda. Izraz svetlina je nastal, ker je to območje na ultrazvočni sliki svetlejše od okolice.
Nuhalna svetlina, ki jo izmeri ginekolog, predstavlja razdaljo med hrbtenico in kožo na plodovem zatilju.
Namen preiskave nuhalna svetlina
Ultrazvočna preiskava nuhalne svetline predstavlja presejalni test za zgodnje odkrivanje kromosomskih nepravilnosti ploda. Večja kot je nuhalna svetlina, večje je tveganje za kromosomske in druge nepravilnosti.
Vsak človek ima v svojem dednem zapisu 46 kromosomov. Ti so sestavljeni iz velikega števila genov, ki določajo dedne lastnosti vsakega človeka. Polovico kromosomov dedujemo od matere in drugo polovico od očeta. Kromosomi so zaradi tega razporejeni v pare, torej imamo 23 parov kromosomov.
Ko se število ali sestava kromosomov naključno spremeni, nastane kromosomsko drugačen plod. Najpogosteje se število kromosomov na enem paru potroji. Tako nastanejo trisomija 21. para kromosomov (Downov sindrom), trisomija 18 (Edwardsov sindrom) in trisomija 13 (Patau-ov sindrom).
Najpogostejša kromosomska nepravilnost je trisomija 21, to je Downov sindrom. To nepravilnost lahko zasledimo vsakih 500-600 porodov. Več kot tretjina takšnih otrok se rodi tudi s prirojeno srčno napako.
Namen preiskave nuhalna svetlina je torej izračun tveganja za rojstvo otroka, ki je kromosomsko drugačen.
Kdaj se opravi nuhalna svetlina
Merjenje nuhalne svetline se opravi v 11. do 14. tednu nosečnosti. Meritev je za nosečnice samoplačniška, razen za nosečnice, starejše od 35 let. Ker nuhalna svetlina pomeni temeljni presejalni pregled, ki je povsem neškodljiv tako za plod kakor za nosečnico, se zanj odloča vse večji odstotek nosečnic.
Komu se priporoča pregled nuhalne svetline?
Preiskava nuhalna svetlina se priporoča vsem nosečnicam, saj gre za precej natančen presejalni test, ki nima nikakršnih negativnih stranskih učinkov na plod ali nosečnico.
Še posebej priporočljivo je merjenje za nosečnice, ki so zanosile s pomočjo umetne oploditve, saj je v tem primeru hormon fβhcG višji, kot pri naravni nosečnosti v prvih treh mesecih. Pri umetni oploditvi pa je tudi večja vejetnost za nastanek večplodnih nosečnosti.
Prav tako se preiskava nuhalna svetlina priporoča nosečnicam s sladkorno boleznijo, saj se z nuhalno svetlino lahko meri tudi morebitne srčne napake pri plodu.
Test je priporočljiv tudi v primeru starejših nosečnic (nad 35 let), saj je pri njih možnost za kakršne koli kromosomske ali strukturne nepravilnosti pri plodu večja.
Kako poteka pregled nuhalna svetlina in kaj vse izvem?
Preiskava nuhalna svetlina se opravi ultrazvočno, skozi trebušno steno. V povprečju traja nekje 20 minut, včasih pa se zaradi neugodne lege ploda lahko tudi podaljša.
Poleg merjenja debeline nuhalne svetline pa izmerimo še premer plodove glavice, frekvenco srčnega utripa, obseg trebuščka, razdaljo od temena do trtice in določimo točnejši termin poroda.
Obenem preverimo še prisotnost nosne kosti, ocenimo obliko glavice, poiščemo srce, želodček in mehur ter preverimo, da je trebuh v celoti prekrit s kožo. Preštejemo kosti na ročicah in nožicah ter pregledamo hrbtenico. Ocenimo lego posteljice in količino plodovnice.
Nuhalna svetlina rezultati
Nuhalna svetlina sama po sebi še ne predstavlja dovolj natančne informacije za izračun tveganja za nastanek kromosomsko drugačnega ploda. Zato poleg dobljene vrednosti nuhalne svetline upoštevamo še prisotnost nosne kosti, starost nosečnice ter trajanje nosečnosti.
Za še bolj natančno napovedovanje tveganja za kromosomske napake pa poleg naštetega opravimo še dvojni hormonski test, pri katerem v krvi matere določamo hormona fβhcG in PAPP-A . S tem se zanesljivost preiskave poveča na 95%.
Povečana nuhalna svetlina
Povečana nuhalna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske, genetske, srčne in strukturne napake, oziroma nepravilnosti ploda. Ginekolog s pomočjo posebnega programa izračuna povišano tveganje, katerega meja je 1:300.
Če je tveganje večje od 1:300 (recimo 1:50), potem se nosečnico običajno napoti na amniocentezo.
Kljub opravljenim meritvam in ustreznim vrednostim debeline nuhalne svetline pa še vedno obstaja možnost strukturnih napak pri plodu ali redka obolenja, ki jih s tovrstnimi ultrazvočnimi meritvami ne moremo ugotoviti.
Viri: